O PLESNI
nevarnosti, vrste in rešitve
Kaj sploh je plesen?
Plesen je majhna gliva, ki raste na vlažnih površinah, kot so stene, hrana ali les. Ko se razraste na površini, je opazna in oddaja vonj po zatohlem. V začetnih stopnjah rasti pa je očem nevidna, kljub temu pa v zrak spušča veliko količino spor, ki so alergeni. Plesen proizvaja tudi toksine (kemikalije) in je lahko patogena (povzroča infekcije).
TIPI PLESNI
vrste in opisi
1. Alergene plesni
Alergene plesni vplivajo na ljudi z alergijami, dihalnimi težavami ali astmo. Povzročijo lahko preobčutljivostne reakcije, kar vodi do močnega vnetja v dihalih. Približno 20%-30% ljudi je občutljivih na plesni in alergene, kar lahko povzroči simptome, kot je alergijski rinitis. Zdravi ljudje pogosto nimajo težav pri manjših količinah.
2. Patogene plesni
Patogene plesni lahko povzročajo okužbe in bolezni. Čeprav zdrav imunski sistem običajno premaga patogene, so te plesni nevarne za ljudi z manj močnim imunskim sistemom, zlasti dojenčke, starejše in tiste z oslabljenim imunskim odzivom.
3. Toksične plesni
Toksične plesni proizvajajo mikotoksine, strupene kemikalije, ki so nevarne za ljudi. Mikotoksini lahko povzročijo hude zdravstvene težave, vključno z okvarami organov in kognitivnimi težavami, do katerih pride ob vdihavanju, zaužitju ali stiku s kožo.
4. Antigenistične plesni
Antigenistične plesni delujejo kot superantigeni v telesu ljudi, občutljivih na plesen. Ti antigeni povzročajo avtoimunske simptome in bolezni, saj jih telo težko predela.
Pogoste plesni in njihove značilnosti
Cladosporium
Pogosta notranja in zunanja plesen, ki jo najdemo v številnih okoljih. Pogosto jo izoliramo iz tal, rastlinskih ostankov in površin listov. Lahko jo najdemo v notranjih prostorih, kjer raste na različnih materialih, npr. tekstilu, lesu, vlažnih oknih, fugah, kartonskih ploščah in podlahah, kjer je relativna vlažnost zvišana.
Alternaria
Pogost saprob ali rastlinski patogen, izoliran iz rastlinskih ostankov, tal, hrane in tekstila. Dobro raste na celuloznih površinah (npr. suhomontažne stene in barve) z nizko vlago. Lahko povzroči okužbe pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom ter deluje kot superantigen pri dovzetnih posameznikih.
Penicillium
Filamentna gliva z več kot 350 vrstami, ki jih najdemo v tleh, razpadajoči vegetaciji in zraku. Penicillium lahko povzroči okužbe, zlasti pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Ta gliva proizvaja penicilin, molekulo, ki se uporablja kot antibiotik, ki ubija ali ustavi rast določenih bakterij v telesu. Penicillium prav tako proizvaja mikotoksine, kot je okratoksin A.
Aspergillus
Pogosta vrsta notranje in zunanje plesni z več kot 300 vrstami. Nekatere vrste so oportunistični patogeni tako pri ljudeh kot pri živalih. Bile so implicirane v invazivnih okužbah, kolonizacijah, primerih toksikoze in nespecifičnih alergijskih odzivih. Nekatere vrste so aktivni proizvajalci mikotoksinov.
Kje raste plesen?
Plesen se pojavlja tam, kjer je prisotna vlaga, toplota in organski material. Zlasti pogosto jo najdemo v prostorih z visoko vlažnostjo, kot so kopalnice, kleti, kuhinje, pralnice in klimatski sistemi. V teh okoljih lahko puščanje cevi, nepravilno prezračevanje ali zastajanje vode ustvarijo idealne pogoje za rast plesni. Če voda ostane na površini več kot 48 ur ali je vlažnost višja od 60%, se bo plesen hitro razširila.
Simptomi izpostavljenosti plesni
- Kihanje
- Kašljanje
- Zamašen nos
- Srbeče oči
- Solzenje oči
- Rdeče oči
- Težave z dihanjem
- Glavobol
- Vneto grlo
- Kožni izpuščaji
- Utrujenost
- Zmanjšana koncentracija
- Omotičnost
- Srbenje kože
- Vročina
- Sinusitis
- Slabost
- Bolečine v sklepih
- Bolečina v prsih
- Anksioznost
Bolezni iz okolja?
Izraz bolezni, pridobljene iz okolja (angl. EAI) se običajno nanaša na okoljske vzroke vnetnih bolezni pri izpostavljenih posameznikih. Nekateri pogostejši viri EAI vključujejo izpostavljenost plesni, izpostavljenost biotoksinom, pike klopov, izpostavljenost hlapnim organskim spojinam (HOS), izpostavljenost pesticidom in herbicidom ter visoke ravni delcev v zraku (prah).
Izpostavljenost naštetim virom lahko povzroči različne bolezni in zaplete, kot so borelioza, multipla kemična občutljivost (MCS), sindrom kroničnega vnetnega odziva (CIRS), sindrom kronične utrujenosti (CFS), fibromialgija, sindrom aktivacije mastocitov (MCAS) itd. Poleg tega se lahko ob izpostavljenosti okoljskim toksinom poslabšajo tudi bolezni, ki niso pridobljene iz okolja. Čeprav lahko veliko različnih okoljskih sprožilcev privede do EAI, je najpogostejša izpostavljenost plesnim v zaprtih prostorih.
Izpostavljenost plesni in kemična občutljivost
Plesni v našem okolju lahko predstavljajo veliko tveganje za zdravje, zlasti za tiste, ki so genetsko dovzetni. Kemično občutljivi ljudje se neželeno odzivajo na vrsto sintetičnih in naravnih toksinov ter strupenih snovi, ki jih najdejo v svojem okolju, vključno s tistimi, ki jih proizvajajo plesni. Znano je, da povišane koncentracije spor plesni povzročajo avtoimunske reakcije in številne druge zdravstvene simptome, vključno s kemijsko občutljivostjo. Iz teh razlogov se je treba izogibati izpostavljenosti običajnim razkužilom, biocidom in fungicidom, ki lahko pri osebah, izpostavljenih plesnim, sprožijo kemično občutljivost. Zelo priporočljivo je, da se za blažitev izpostavljenosti plesni v zaprtih prostorih uporabljajo čim bolj naravne rešitve.
